Der nemško-švicarski potek meje predstavlja geopolitično pomembno tvorbo, ki odraža odnose med dvema osrednjima evropskima državama. Meja poteka v dolžini približno 362 kilometrov. Začne se na tromeji pri Baslu, kjer se stikajo Nemčija, Francija in Švica, in se konča v bližini kraja Dießenhofen ob Visokem Renu. Potek meje zaznamujejo številne naravne in umetne značilnosti, med drugim reke, gorovja ter tako imenovane »zelene« meje, ki potekajo skozi gozdnata območja.
Bistven vidik tega poteka meje so mejne kontrole, ki so zgodovinsko zaznamovale mejne prehode. Čeprav Švica ni članica Evropske unije, je del schengenskega območja, zaradi česar je promet čez mejo praviloma olajšan. Kljub temu obstajajo določene izjeme in posebne ureditve. Kontrole oseb lahko potekajo občasno, zlasti v obdobjih povečanih varnostnih zahtev ali političnih napetosti. Kontrole blaga so pogostejše, saj Švica ni del carinske unije EU. Te carinske kontrole služijo preprečevanju uvoza neustrezno prijavljenega blaga in zagotavljanju pobiranja dajatev. Zato priporočamo, da se pred prehodom meje vedno pozanimate o aktualnih predpisih.
Glede pogojev za vstop je treba upoštevati več vidikov. Za državljane EU je vstop v Švico praviloma nezapleten; zadostuje veljavna osebna izkaznica ali potni list. Za bivanje, daljše od 90 dni, ali za začetek opravljanja pridobitne dejavnosti pa so potrebni dodatni dokumenti in dovoljenja. Za državljane izven EU lahko veljajo strožji pogoji, ki segajo od vizumske obveznosti do posebnih delovnih dovoljenj. Poleg tega je treba upoštevati, da v Švici lahko velja obveznost plačila cestnine oziroma vinjete.
Naslednji razdelek vam nudi kratek pregled različnih mejnih prehodov, ki jih lahko uporabite za prečkanje meje:
Basel (letališče EuroAirport) – Weil am Rhein: Ta mejni prehod predstavlja pomembno povezavo za cestni promet in je dostopen tako za vozila kot tudi za pešce in kolesarje.
Kreuzlingen – Konstanz: Ta mejni prehod leži v bližini Bodenskega jezera in je dostopen tako za cestni promet kot tudi za pešce.
Schaffhausen – Stein am Rhein: Ta mejni prehod omogoča promet v nemško deželo Konstanz.
St. Margrethen – Lindau: Ta mejni prehod se nahaja na vzhodu Švice in vodi na Bavarsko.
Aargau (Laufenburg) – Bad Säckingen: Ta mejni prehod poteka vzdolž Rena in tako povezuje švicarsko regijo Aargau z nemško zvezno deželo Baden-Württemberg.
Naslednji razdelek vam nudi pregled o tem, ali je v Švici potrebna vinjeta in ali so določeni odseki cest dodatno plačljivi.
Na švicarskih avtocestah velja obveznost vinjete. Osebna vozila ter priklopniki z dovoljeno skupno maso do 3,5 t potrebujejo letno vinjeto (nalepko ali e-vinjeto). Poleg tega sta v Švici plačljiva dva predora ter določene vrste nakladanja vozil na vlak (prevoz vozno sposobnih in za promet registriranih motornih vozil z drugim vozilom), zato lahko nastanejo dodatni stroški.
Uporaba predora Gotthard je vključena v švicarsko vinjeto; za ta predor tako ne nastanejo dodatne pristojbine.
Za motorna vozila z dovoljeno skupno maso nad 3,5 t velja pavšalna pristojbina za tovorni promet (PSVA). To pristojbino je treba plačati ob vstopu na carini ali vnaprej prek spletnega portala Via. Prosimo, upoštevajte tudi morebitne dodatne pristojbine za določene predore in nakladanje vozil na vlak. Za vozila (vključno s težkimi avtodomi) ter priklopnike z dovoljeno skupno maso nad 3,5 t obveznost vinjete odpade.
Za uporabo določenih predorov se poleg digitalne vinjete ali pristojbine za tovorni promet zaračunavajo dodatne pristojbine, katerih višina je odvisna od posamezne vozilne kategorije. Posebej je treba upoštevati:
Cestni predor Veliki Sveti Bernard (Švica–Italija)
Cestni predor Munt la Schera (Švica–Italija)
Naslednji razdelek vam nudi pregled o tem, ali je v Nemčiji potrebna vinjeta in ali obstajajo določeni odseki cest, ki so plačljivi.
V Nemčiji ne velja obveznost vinjete za avtoceste. To pomeni, da je večino avtocest mogoče uporabljati brezplačno. Izjeme lahko predstavljajo določeni avtocestni predori in mostovi, za katere se zaračunava pristojbina. Te pristojbine služijo financiranju in vzdrževanju posamezne infrastrukture in jih je praviloma treba plačati na cestninskih postajah ali prek elektronskih plačilnih sistemov.
Za vozila z dovoljeno skupno maso do 3,5 t se cestnina glede na razdaljo ne zaračunava. Za tovorna vozila je treba plačati cestnino na zveznih avtocestah, vključno z bencinskimi črpalkami in počivališči, ter na zveznih cestah. Cestnino za tovorna vozila je mogoče plačati na primer prek naprave na krovu vozila (OBU).
Želimo vam prijetno potovanje v Švico in veliko veselja pri vaši raziskovalni turi po impresivni naravi te dežele. Prosimo, da se pravočasno seznanite z veljavnimi cestninskimi predpisi. Poleg tega vam je na voljo naš načrtovalnik poti, s pomočjo katerega lahko optimalno načrtujete svoje potovanje in si prikažete ustrezne cestninske produkte. Za morebitna vprašanja smo vam seveda z veseljem na voljo. Kontaktirajte nas kadarkoli po e-pošti.