Mejni prehod: Avstrija-Slovenija
Meja med Avstrijo in Slovenijo se razteza v dolžini 330 km. Največji del meje tvorijo Karavanke, Pohorje in Labotske Alpe. Nadaljnji odseki meje potekajo vzdolž rek Kučnica, Mura in Drava. Zaradi teh posebnih geografskih danosti imajo vozniki na voljo le malo mejnih prehodov. Za dopustnike sta še posebej pomembna karavanški predor ter avtocestni prehod Spielfeld (AT) – Šentilj (SVN).
Vstopni pogoji in mejne kontrole
Znotraj schengenskega območja EU praviloma ni mejnih kontrol. Izjeme pa se lahko odredijo ob določenih dogodkih zaradi zaščite javnega reda in notranje varnosti. Med te sodijo na primer mednarodni športni dogodki, kot je nogometno svetovno prvenstvo, ter velike politične prireditve. Zaradi povečanega nezakonitega priseljevanja se mejni prehodi po stanju v letu 2023 na avstrijski strani kljub temu bolj strogo nadzorujejo.
Kot državljan EU praviloma brez težav prečkate mejne kontrole s potnim listom ali osebno izkaznico in lahko s seboj prinesete blago za osebno uporabo. Slaba stran mejnih kontrol so lahko daljše čakalne dobe na mejnih prehodih. Če pa svojo digitalno vinjeto registrirate že vnaprej, se lahko vsaj izognete dodatnemu čakanju na cestninski postaji in jo prečkate brez postanka.
Pomembni mejni prehodi
Za dopustnike med najpomembnejše mejne prehode iz Slovenije v Avstrijo sodita zlasti karavanški predor ter avtocestni prehod Šentilj (SVN) – Spielfeld (AT).
Karavanški predor: Skoraj osem kilometrov dolg karavanški predor je bil zgrajen med letoma 1986 in 1991 ter povezuje slovensko avtocesto A2, ki poteka neposredno skozi Ljubljano, z avstrijsko avtocesto A11. Z izgradnjo predora se je čas potovanja med Ljubljano in Beljakom skrajšal za več kot eno uro. V poletnih mesecih med turistično sezono predor dnevno prečka več kot 30.000 vozil, zato lahko pride do daljših čakalnih dob. Ob visoki gostoti prometa in nevarnosti zastojev se najvišja hitrost v predoru zmanjša z 80 km/h na 50 km/h, kar dodatno podaljša čas potovanja. Zunaj turistične sezone predor dnevno uporabi približno 10.000 vozil.
Šentilj (SVN) – Spielfeld (AT): Na meji med Šentiljem in Spielfeldom obstajata dva mejna prehoda. Eden je avtocestni prehod med avstrijsko A9 in slovensko A1, drugi pa povezuje avstrijsko državno cesto B67 s slovensko glavno cesto 437. Prehod med B67 in 437 lahko uporabite, da se izognete cestninam. Vendar je vožnja brez avtocest in hitrih cest običajno povezana z bistveno daljšim časom potovanja. Vožnja po avtocestah je za potnike večinoma manj stresna, še posebej, če digitalne vinjete registrirate vnaprej. Za tranzit na Hrvaško je avtocestni prehod Spielfeld – Šentilj še posebej smiseln, saj se po A1 pri Mariboru pridete na A4, ki vodi neposredno do hrvaške meje.
Avstrija
Naslednji razdelek vam ponuja pregled, ali potrebujete vinjeto in ali obstaja cestninjenje po prevoženih kilometrih.
Vinjetna obveznost (ali ne?)
Za uporabo avstrijskega omrežja avtocest in hitrih cest se zaračunavajo pristojbine v obliki vinjetne obveznosti. Tako vozila do 3,5 t največje dovoljene skupne mase potrebujejo (digitalno) vinjeto. Več informacij o cestnini v Avstriji najdete v našem vodniku. Pri nas lahko svojo digitalno vinjeto udobno kupite kar od doma.
Poleg tega obstajajo tudi odseki avtocest brez vinjete ter možnosti za izogibanje vinjetni obveznosti. O tem, ali je izogibanje cestnini smiselno, lahko preberete v našem prispevku o izogibanju cestnini.
Cestninjenje po prevoženih kilometrih
Upoštevajte, da za vozila nad 3,5 t največje dovoljene skupne mase vinjetna obveznost odpade in namesto tega velja cestninjenje po prevoženih kilometrih. Ta cestnina, odvisna od prevoženih kilometrov, se obračunava s pomočjo naprave GO-Box, ki mora biti nameščena v vozilu za zajem podatkov.
Posebne cestninske ceste
Poleg vinjetne obveznosti in cestninjenja po prevoženih kilometrih obstajajo v Avstriji tudi določene posebne cestninske ceste, ki jih morate upoštevati pri svojem potovanju. Za njihovo uporabo se zaračunavajo dodatne pristojbine, neodvisno od digitalne vinjete ali cestninjenja po prevoženih kilometrih. Več informacij o posebni cestnini in seznam vseh relevantnih posebnih cestninskih cest najdete v našem prispevku o posebnih cestninskih cestah v Avstriji.
Slovenija
Naslednji razdelek vam ponuja pregled, ali potrebujete vinjeto in ali obstaja cestninjenje po prevoženih kilometrih.
Vinjetna obveznost (ali ne?)
Če želite uporabljati slovenske avtoceste in hitre ceste, potrebujete digitalno vinjeto, tako imenovano e-vinjeto. Poleg tega se na določenih odsekih zaračunavajo dodatne pristojbine (npr. pri karavanškem predoru). Izbirate lahko med različnimi veljavnostmi.
Cestninjenje po prevoženih kilometrih
Če je vaše vozilo nad 3,5 t največje dovoljene skupne mase, namesto vinjete potrebujete oddajnik DarsGo za obračun cestninjenja po prevoženih kilometrih. To se med drugim izračuna na podlagi prevoženih kilometrov, števila osi ter evro emisijskega razreda. Evro emisijski razred je razdeljen na razrede onesnaževanja od 1 do 6, pri čemer 1 pomeni večjo, 6 pa manjšo obremenitev z onesnaževali.
Posebna cestnina
Tudi v Sloveniji obstaja posebna cestnina. Tako morate za vožnjo po določenih posebnih cestninskih cestah plačati dodatno pristojbino, neodvisno od digitalne vinjete in cestninjenja po prevoženih kilometrih. Več informacij o posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Ekipa Europamaut vam želi prijetno potovanje!
Želimo vam srečno vožnjo in vam z veseljem stojimo na voljo za vsa vprašanja glede cestninskih predpisov. Z veseljem uporabite naš načrtovalnik poti, da popolnoma načrtujete svoje potovanje in si ogledate ustrezne cestninske produkte. Za nadaljnja vprašanja o vašem potovanju ali naši digitalni vinjeti nas z veseljem kontaktirajte prek naše e-pošte.
